Ozemlje današnjega Ožbalta je najprej spadalo pod vikariat župnije Remšnik, kasneje, v drugi polovici 13. stoletja, so prebivalci ob krajevni cesti zgradili majhno cerkvico (večjo kapelico), ki so jo posvetili sv. Ožbaltu in postala je podružnica župnije Brezno. 
Cerkev svetega Ožbalta je prvič omenjena leta 1372 v šentpavelskem urbarju, že naslednjo omembo cerkve pa zasledimo 8. 9. 1459. V tej cerkvi je škof Leonard 21. avgusta 1510 blagoslovil dva oltarja: enega v čast sveti Uršuli ter drugega v čast sv. Andreju. Naslednji zgodovinski zapis o cerkvi (in tudi kraju) najdemo leta 1714, ko je bil v Celovcu posvečen zvon za cerkev sv. Ožbalta v Dravskem gozdu (da, tako so nekdanji zapisovalci imenovali kraj. To je bilo pravzaprav prvo poimenovanje kraja. Za tem se je imenoval Sv. Ožbalt v Dravski dolini, po drugi svetovni vojni pa se kraj uradno več ne imenuje Sv. Ožbalt, pač pa samo Ožbalt ob Dravi). Ponovno pa se pojavijo zapisi leta 1787, ko je bila ustanovljena lokalna kaplanija. Imela je svojega duhovnika, ni pa še imela statusa župnije, kot ga ima danes.

Ker je bila cerkev tudi priljubljeno romarsko središče, so se verniki v 19. stoletju odločili, da sezidajo novo, večjo cerkev. Župnijska kronika pravi, da bi naj v stari cerkvi bila zadnja pobožnost 8. marca 1813 (novo cerkev so začeli graditi že leto prej, vendar okoli stare cerkve oz. kapelice), v novi cerkvi pa je bila prva pobožnost že 8. avgusta 1813, na ožbaltsko nedeljo. Oktobra istega leta je bila cerkev tudi posvečena. Zaradi pomanjkanja denarja je bil zvonik dograjen leta 1859.